nalagam novice...
30. NEDELJA MED LETOM-ŽEGNANJSKA
26. oktober 2025
BOŽJA BESEDA:
1. Berilo: Sir 35,12-14.16-18
Psalm: Ps 34,2-3.17-18.19.23
2. berilo: 2 Tim 4,6-8.16-18
Evangelij: Lk 18,9-14
VSI SVETI
Pred nami so prazniki, ki nam kažejo lepoto naše prihodnosti. Kažejo nam tudi, kako živeti ta
trenutek – kot svetniki, če želimo biti svetniki. Na pogled enostavno: le nekaj resnosti in goreče
želje. V zraku je še vedno čutiti izraz dan mrtvih. A v resnici mrtvi ne potrebujejo Svojega dneva –
oni živijo pri Bogu. Tudi pogreb ni sam sebi namen. Je mnogo več. Človek ni le skupek mesa, ki ga
položimo v zemljo. Je bitje, ustvarjeno za večnost.
V teh dneh se ustavimo in premišljujmo o svoji minljivosti. Ni napačno razmišljati o staranju, o
slovesu, o svojem zadnjem dnevu. Ne preganjaj misli na smrt stran, ne zapiraj je v škatlo srca. Vse
nas je strah smrti – a to naj ne bo razlog, da o njej ne bi govorili. Smrt je nekaj povsem naravnega,
kadar nas Bog pokliče k sebi. Ne takrat, ko človek poseže v Božji načrt, ampak takrat, ko pride
trenutek srečanja. Smrt ni konec – je prihod domov, v varni pristan. Je tisto, po čemer duša v
resnici hrepeni.
Kako se pripraviti na smrt? Tako, da vsak dan hvaležno sprejmemo kot dar. Priprava na smrt je v
resnici živeti polno življenje: imeti voljo ustvarjati, delati, ljubiti, služiti in živeti po Božji volji. Da
ne gre življenje mimo Boga, našega Stvarnika. Priprava na smrt pomeni živeti iz zakramentov.
Sveti krst nas vodi k večnemu življenju. Sveta birma nam daje moč. Sveta maša nas povezuje z
Jezusovim darovanjem. Sveta spoved nas dela pripravljene. Kot pravi Stritar: "Lahko živi in lahko
umira, kdor vero in upanje ima." Gorje človeku brez Boga.
Mnogi danes pravijo: "Nočem biti v breme." A nihče ne bi smel tako razmišljati. Nihče od nas ni
breme. Vsi smo drug drugemu dani kot priložnost za dobro delo. Dragi starejši prijatelji, vi niste
breme – vi ste dar. Ste ogledalo nam mlajšim, ste modrost, ki jo moramo sprejemati z veseljem in
ne z odrivanjem. Svet, ki misli samo nase, se oddaljuje od srečne večnosti. Priprava na smrt je biti
drugemu dar – izročiti se, kakor se pšenično zrno izroči zemlji, da zraste novo življenje. Priprava
na smrt je prejeti življenje v vsej njegovi polnosti in ga darovati naprej. Pot v večno srečo je pot
nošenja križa, pot posnemanja Jezusa na križu, ki pravi: "Oče, odpústi jim, saj ne vedo, kaj
delajo." To je pot odpuščanja – pot svobode in prave sreče. Brez odpuščanja je težko moliti Oče
naš, kaj šele Boga gledati iz obličja v obličje. Molitev za srečno zadnjo uro. Kdo jo še moli? Pa
kako na mestu je! Ni vseeno, kako se človek poslovi. Najlepše je, če prejme poslednje zakramente
– spoved, obhajilo in maziljenje – in če v miru spravi svoje srce. Sveto pismo nas vabi, naj bomo
zvesti služabniki, pripravljeni na Gospodov klic. Zato si vedno znova postavimo vprašanje: Kaj bi
danes naredil, če bi vedel, da boš jutri umrl?