BOŽJA BESEDA:
1 Berilo: Raz 7,2-4.9-14
Psalm: Ps 23,1-2.3-4ab.5-6
2 Berilo: 1 Jn 3,1-3
Evangelij: Mt 5,1-12a
VSI SVETI – ŽIVELI SO BLAGRE SREDI SVETA
V današnji božji besedi nas Jezus popelje v srčiko, ki je zavedanje Očetove
ljubezni, »da se imenujemo in smo Božji otroci«. Ko se človek zaveda tega daru,
se odpre Ljubezni in tudi sam ljubi še z večjo močjo ljubezni in najlepši odgovor
na Božjo ljubezen je živeti blagre, sredi tega sveta. Na najlepši možen način se
tudi Jezus predstavi, ko se sam utelesi in pokaže v vsej polnosti, ko se iz
Ljubezni do Očeta in človeka izroči vse do smrti na križu. Pokaže Ljubezen, ki gre
do konca in ne pozna meja. Ta ista Ljubezen je tista, ki nam jo danes podarja in
razodeva. Iz te iste Ljubezni nas vabi, najprej v odnos z Njim in nato do svojih
bratov in sester, posebej tistih, ki so v stiskah in potrebah. Na ta način se že
stoletja gradi Njegova Cerkev, ki ni le skupnost vseh vernih na svetu, ampak
tudi vseh tistih, ki so v številnih stoletjih živeli pred nami. Prvega novembra se
posebej spominjamo t.i. »poveličane Cerkve«, skupnosti svetih, ki že doživljajo
polnost zveličanja. Toda ta Cerkev ni neka oddaljena, ni ločena od nas, ampak je
na skrivnosten način povezana z nami, kar nam izpričuje na različne načine.
Priprošnje svetnikov niso kot neko zatekanje k predmetom, ampak kot
povezava z množico, ki pred nebeškim prestolom moli in posreduje za nas. So
kot tisti, ki so že hodili pred nami in so mogli hoditi v polnem zaupanju v Boga.
Danes nam tako niso le zgled, ki ga naj posnemamo, ampak predvsem zaupniki,
ki nam s priprošnjo pomagajo hoditi naše poti. Oni molijo za nas, da bi v naši
svobodni volji, ki je eden najdragocenejših zakladov, ki nam je bil podarjen in
izhaja iz polne Ljubezni, izbirali, kar je dobro, resnično, pravično, kar želi Bog,
predvsem pa sprejemali podarjajočo Ljubezen, ki se nam ponuja, da bi resnično
ljubili in živeli. Jezus nas ne pošilja ljubiti tako, da bi nam zapovedoval, ampak
tako, da nas je on prvi Ljubil.


