OZNANILA
ŽUPNIJ BREŽICE, PIŠECE, ARTIČE IN SROMLJE
BOŽJA BESEDA:
1 Berilo: 1 Mz 12,1-4
Psalm: Ps 33,4-5.18-19.20.22
2 Berilo: 2 Tim 1,8-10
Evangelij: Mt 17,1-9
Prvo berilo omenja trojni izhod, iz dežele, iz rodbine in iz očetove hiše. To
so menihi razlagali takole: Najprej moramo oditi od vsega, kar nas dela
odvisne, kar nas veže. Izseliti se pomeni: oditi v svobodo, postati svoboden
od vsega, kar nas ovira v življenju, osvoboditi se podob, ki nas vežejo.
Drugi izhod velja občutkom preteklosti. Po eni strani moramo pretekle
občutke užaljenosti in prizadetosti pustiti za seboj in prenehati krožiti okoli
njih. Vsekakor lahko izpustimo le to, kar smo sprejeli. Le če jih zaznam, jih
lahko tudi izpustim. Po drugi strani pa naj bi izpustili tudi pretekle evforične
občutke. Nekateri živijo le v preteklosti in govorijo o zlatih starih časih.
Toda tako se upirajo temu, da bi bili tam, kjer zdaj živijo. Tretji izhod pa je
namenjen vidnemu. Izseljujemo se iz vsega, kar je pomembno za ta svet: iz
bogastva, imetja, priznanja, uspeha, da bi se odpravili na pot preobrazbe.
Potovati pomeni tudi spreminjati, spreminjati se, biti spremenjen. Le kdor se
odpravi na pot in se spreminja, je pripravljen dopustiti Bogu, da ga
preobrazi. Če smo se pripravljeni izseliti iz vsega poznanega kot Abraham,
se napotiti na pot, bomo postali blagoslov za druge. Blagoslov za druge pa
bomo postali takrat, kadar bomo zaznali Božji blagoslov nad seboj.
Blagoslovljeni smo. Bog je nad nami izrekel dobre besede. Zato bi morali
prenehati negativno vrednotiti vse okoli sebe. Po svoji poti hodimo v
znamenju Božjega blagoslova. Njegov blagoslov je kot plašč, ki nas
zavaruje, ki nas ogrne. Tako lahko gremo po svoji poti, polni zaupanja. Kajti
ta pot nas bo vodila v življenje. Blagoslov pomeni tudi rodovitnost: naše
življenje bo za druge blagoslov, ker sami cvetimo in prinašamo sadove.
Po: A. Grün, Kaj nam omogoča živeti


