nalagam novice...
2. ADVENTNA NEDELJA
7. december 2025
BOŽJA BESEDA:
1. Berilo: Iz 11,1-10
Psalm:, Ps 72,1-2.7-8.12-13.17
2. berilo: Rim 15,4-9
Evangelij: Mt 3,1-12
DNEVI UPANJA
Eden od poudarkov, s katerimi je zaznamovana današnja Božja beseda, je vsekakor
upanje. Upanje nam je v današnjem času, polnem bojazni in zagledanosti v nič,
nadvse potrebno. Z upanjem nas v prvem berilu napolnjuje prerok Izaija, ko nam
slika nenavadne prizore: volka, ki mirno prebiva z jagnjetom; tele, leva in ovco, ki
složno živijo skupaj; kravo in medvedko na istem pašniku; otroka, ki se brezskrbno
igra nad gadjo luknjo ... Izaija je dobro poznal življenje. Vedel je, da se njegova
prerokba ne bo nikoli uresničila. Kljub temu jo je zapisal. Verjel je v dobro voljo
številnih ljudi, ki si prizadevajo za lepa medsebojna razmerja. Verjel je v razvoj
človeka v človeku, ki v neprestanem naporu premaguje in prerašča, kar je v njem
živalsko. Kot navdihnjen prerok pa je Izaija predvsem videl čase, ko se bodo ljudje
trudili uresničevati Kristusovo veselo oznanilo. Apostol Pavel nas v drugem berilu
spodbuja k podobnemu upanju. Najbolj pa je poln upanja evangelij z mogočno
osebnostjo Janeza Krstnika. Najprej s tem, da Janez sploh nastopa. Če ne bi prinašal
upanja, ga Bog ne bi bil poslal. Janez vzbuja upanje kot močna in trdna osebnost.
Njegov nastop, njegov obleka, hrana, njegov stas in glas – vse se dviga nad
vsakdanjost, vse je usmerjeno k upanju v nekaj višjega, onstranskega, večnega.
Janez vzbuja upanje, ker govori o pšenici, ki bo varno spravljena v Božje žitnice.
Njegovo glavno upanje pa je tisti, ki ga naznanja. Prišel bo Nekdo, prišel bo
zagotovo, ta bo večji od njega in od nas vseh. Prišel bo, da nas krsti s Svetim Duhom
in ognjem. Janez seveda ne boža. Ne z roko ne z besedami. Njegova palica, njegov
korak in njegov glas udarjajo trdo. Včasih celo grozeče. Pa ne zato, da strejo in
uničijo, temveč zato, da prebudijo, streznijo in izzovejo spokornost. Vse to zaradi
upanja!