Preskoči na vsebino


Kozarec hladne vode malim

Obhajanje 400-letnice vincencijanske karizme v Evropskem parlamentu


»Kdor da piti samo kozarec hladne vode enemu izmed teh malih, resnično, povem vam, ne bo izgubil svojega plačila« (Mt 10, 42). Te Jezusove besede, ki smo jih pred kratkim brali v nedeljskem evangeliju, so se v dvatisočletni zgodovini krščanstva ničkolikokrat utelesile in postale resničnost. Skrb za uboge, revne, odrinjene, pozabljene je ena od prvenstvenih nalog Cerkve. Ne zavedamo se, kaj vse je Bog naredil za nas, to delo pa dovrši v nas, ko se posvečamo ubogim, je dejal sv. Vincencij Pavelski.

Letos obhajamo 400-letnico vicencijanske karizme, ki je karizma služenja ubogim. Prisega na solidarnost, na skrb za najbolj uboge, na kontemplacijo v akciji. Ko moliš, pusti molitev, če revež potrka na tvoja vrata, zapusti Boga tvoje molitve zaradi Boga, ki ga boš srečal v revežu, je še dejal sv. Vincencij Pavelski. Vicencijanska družina, ki jo sestavljajo redovniki lazaristi, sestre usmiljenke in številne veje posvečenih in laiških ustanov sv. Vincencija Pavelskega (npr. Združenje čudodelne svetinje – Otroci Brezmadežne), šteje danes dva milijona članov. Razširjena je v 150 državah po vsem svetu. V Združenih državah Amerike je okrog 300 katoliških bolnišnic, od teh jih 30 vodijo sestre usmiljenke. Amerika, ki je blagoslovljena z denarjem, odreka socialno in zdravstveno zavarovanje stotisoč najrevnejšim državljanom, tistim, ki si ga ne morejo plačati. Kozarec hladne vode jim v bogatiji Amerike ponujajo prav bolnišnice sester usmiljenk in druge katoliške zdravstvene ustanove.

Te podatke nam je v sredo, 28. junija, v Evropskem parlamentu v Bruslju zaupala sestra Carol Keehan, predsednica združenja katoliških bolnišnic v Združenih državah Amerike. Bil je poseben in slavnostni dan. Na povabilo predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajanija in v sodelovanju s pisarno slovenskega evropskega poslanca Lojzeta Peterleta je bilo v prestižni dvorani parlamenta EU ob 10. uri odprtje razstave ob 400-letnici Vicencijanske družine. Razstavo je s kratkim nagovorom odprl poslanec Lojze Peterle. Za njim je navzoče pozdravil vrhovni predstojnik Misijonske družbe lazaristov, Slovenec Tomaž Mavrič. V svojem nagovoru je predstavil aktualnost karizme sv. Vincencija Pavelskega. Besedo je nato prevzel predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani. V svojem prispevku je poudaril, da je načelo solidarnosti, ki je v srcu vicencijanske karizme, tudi eno od osrednjih načel Evropske unije. 

V osrednjem delu prireditve so bila pričevanja nekaterih posebnih gostov. Najprej je o svojem misijonskem delu na Madagaskarju spregovoril misijonar Pedro Opeka. Elegantno je odložil napisani govor in navzoče nagovoril iz srca. Njegove besede v prid revnim otrokom na Madagaskarju in v Afriki so vsem segle naravnost v srce. Ubogi so me spreobrnili, je večkrat poudaril. Vzeli so me za svojega in skupaj smo se dvignili. Pred 28 leti, je še dejal, so bili ti otroci na smetišču, kjer so živeli v razmerah nasilja, maščevalnosti in sovraštva, danes pa živijo mirno in solidarno v 18 naseljih, ki smo jih zgradili skupaj. Široko je raztegnil roke in dejal: »Sem v kraju, kjer je veliko denarja. Evropa, prebudi se in pomagaj otrokom na Madagaskarju in v vsej Afriki! Če nočeš še več beguncev, ukrepaj hitro!« To so bile naravnost preroške besede iz ust nekoga, ki bo raje dal kozarec hladne vode revežu, kot da bi si ga sam privoščil. 

Za misijonarjem Opeko je o svojem delu spregovoril italijanski lazarist Matteo Tagliaferri, ki je pred 26 leti ustanovil skupnost Comunita' in dialogo, to je Skupnost v dialogu. Skupnost se je razširila že po številnih državah po vsem svetu, zbira mlade, ki so zasvojeni z alkoholom in mamili. Posebnost teh skupnosti je, da so različnih ver: judje, kristjani, muslimani, verni in neverni. Padre Matteo, kot ga radi imenujejo, je v svojem pričevanju med drugim povedal tudi tole: »Marsikdo me vpraša, kako dosežem, da ljudje tako različnih ver, narodnosti in prepričanj živijo mirno, složno in solidarno. Odgovor je preprost. Dosegli so dno svoje eksistence, okusili so smrt in ko smo se skupaj dvignili, smo na novo zaživeli. Moje fante in dekleta imenujem buditelji družbe, lastovke novega družbenega reda.« Tudi pater Matteo se je moral večkrat odreči kozarcu hladne vode v prid ljudem, ki so bili na robu propada.

Za obema karizmatičnima pričevalcema je o svojem delu poročala še omenjena sestra, Carol Keehan iz Združenih držav Amerike. Kot zadnji je besedo prevzel gospod McGreevy, anglikanec, ki po vsem svetu zbira sredstva za brezdomce. Ustanovil je dobrodelno organizacijo Famvin – Homeless alliance, Zvezo za brezdomce, ki oskrbuje 220.000 ljudi, ki so brez strehe nad glavo.

V poznem popoldnevu je bilo na slovenskem veleposlaništvu v Bruslju še srečanje z misijonarjem Pedrom Opeko, ki so ga spremljali vrhovni predstojnik lazaristov Tomaž Mavrič, vizitator slovenske province lazaristov Pavle Novak in slovenski evropski poslanec Lojze Peterle. V spontanem pogovoru z misijonarjem Opeko ni manjkalo zanimivih vprašanj in še bolj zanimivih odgovorov. Spraševali so ga tudi otroci. Na koncu bogatega dneva sem imel občutek, da smo v pičlih desetih urah napolnili kar nekaj kozarcev hladne vode, ki naj bodo namenjeni in podarjeni izsušenim ustam revežev. Po besedah sv. Vincencija Pavelskega so oni naši učitelji

| Naš komentar v tedniku Družina št. 28, 9. 7. 2017 | napisal Zvone Štrubelj.

    

Lokacija: